Nazadnje ogledano: 0 izdelkov
  • 041 625 157|051 613 723 (ponedeljek–petek: 8.00–16.00)
  1. Domov
  2. Priprava za tisk

Priprava za tisk

Ker tudi mi želimo, da je vaš končni izdelek brezhiben in izdelan v dogovorjenem roku, smo vam v nadaljevanju pripravili nekaj kratkih navodil za pravilno kreiranje PDF datotek za tisk komercialnih tiskovin, tisk etiket na roli, oplemenitenja tiskovin, variabilni tisk,...

Razširite znanje!

Kaj je Bleed?
Bleed je dodatek za porezavo oziroma razširitev slike ali barvne podlage, ki se nadaljuje čez končno obrezano tiskovino in na ta način zagotavlja, da na obrezani tiskovini ne bo vidnih belih robov.

Zakaj potrebujemo Bleed?
Dodatek za porezavo potrebujemo zato, da na končni obrezani tiskovini ne bi prišlo do neželjenega pojava belih robov. Ker je papir ploskovni material sestavljen iz lesne celuloze, se material lahko pri tisku malenkost razteza (vlaga+pritisk valjev na papir) ali krči (toplota). Če tiskovino tiskamo po obeh straneh, obstaja možnost, da je zaradi deformacije papirja stran B tiskana malenkost večja ali manjša (do 0,5 mm). Ker tiskamo na večje pole, se tiskovina na končni format obreže na rezalnem stroju, v katerega vstavimo potiskane pole v svežnjih do višine 12 cm in po oznakah za porezavo razrežemo na končni format. Pri razrezu papirja se lahko pojavi rahel premik oziroma t.i. spodnašanje papirja, kar je popolnoma normalen pojav. Če seštejemo oba pojava in tiskamo datoteko brez dodatka za porezavo, obstaja velika verjetnost, da bo na obrezani tiskovini viden neželjen bel rob. Torej, da se temu izognemo potrebujemo dodatek za porezavo.

Kdaj Bleed?
Dodatek za porezavo je obvezen pri vseh tiskovinah, razen v primeru, ko tiskamo tiskovine pri katerih se grafični elementi ali barvne podlage ne stikajo z robom porezave oz. so od roba porezave odmaknjeni za vsaj 3 mm.

Koliko Bleed-a?
V skladu z industrijskimi standardi je pri vseh tiskovinah dodatek za porezavo od 1-3 mm (izjema so ovitki za trdo vezavo). V tiskarni Demago imamo standard za tisk tiskovin na pole +3 mm na vsako stran, pri tisku etiket iz role pa 1,5 mm na vsako stran.
Bleed-dodatek za porezavo



Kaj je Margins?
Margins je t.i. varno območje pri robovih tiskovine (spodaj, zgoraj, levo in desno). Z drugimi besedami je to varen prostor oziroma površina, v katero lahko umestimo grafične elemente.

Zakaj potrebujemo Margins?
Razlogi za upoštevanje varnega območja so enaki, kot so opisani pri dodatku za porezavo (deformacije papirja, spodnašanje pri razrezu). Če tega pravila ne upoštevate se lahko hitro zgodi, da grafični elementi na obrezani tiskovini niso centrirani, v najslabšem primeru pa so lahko tudi odrezani.

Kdaj Margins?
Vedno! Neglede na tiskovino, ki jo boste oblikovali, morate to dejstvo upoštevati, zato bodite bodite pozorni, da grafične elemente kot so teksti, slike, logotipe vedno odmaknete od robov porezave.

Koliko?
V skladu z grafičnimi standardi je varno območje pri enolistnih tiskovinah od roba porezave odmaknjeno navznoter za minimalno 3-5 mm (priporočamo 5 mm!). Pri večlistnih tiskovinah, ki zahtevajo vezavo, se varno območje lahko poveča tudi do 20 mm! Natančne podatke boste našli v razdelku Priprava datotek - večlistne tiskovine!

Varno obmocje-margins
Kaj je Trim line?
Trim line je linija po kateri bo tiskovina obrezana. Iz podatka Trim Box lahko razberemo tudi končni izrezan format tiskovine v mm.

Kaj je Slug line?
Slug line se običajno uporablja za kratka sporočila, ki so namenjena tiskarni v fazi tiska ali dodelave. Ponavadi so to kratki zapiski oz. opozorila (npr. želena smer teka papirja, oznake za biganje, perforacijo, Pantone 4525 je toplotni tisk z zlato folijo,...). Slug line se v fazi priprave za tisk odstrani in se ne tiska!

Kaj je Gutter?
Gutter se najpogosteje koristi pri oblikovanju ovitkov oziroma platnic za brošure ali trdo vezane knjige. Ko imamo podatek za debelino hrbta, ga enostavno vpišemo in program bo izrisal vodoravni črti, ki označujeta debelino hrbta. Prav tako se to orodje pogosto uporablja pri oblikovanju publikacij, ko je potreba po organizirani postavitvi dveh ali treh stolpcev na eni strani. 

Kaj je Crop marks?
Crop marks oziroma oznake za porezavo označujejo, kje točno bo tiskovina obrezana, zato vas prosimo, da le to upoštevate pri pripravi datoteke za tisk!
Print PDF
Kaj je resolucija in ločljivost slike?
Izraza "resolucija slike" in "ločljivost slike", se pogosto uporabljata izmenično, vendar imata lahko v različnih kontekstih različna pomena. Uporaba in razlaga teh izrazov sta odvisni od specifičnega področja, na katerem se uporabljata. Če govorimo o ločljivosti slike se izraz nanaša na število pikslov v sliki in se meri v vodoravni in navpični smeri.

Ločljivost slike 1920x1080 pikslov pomeni, da ima slika 1920 pikslov vodoravno in 1080 pikslov navpično. Izraz resolucija slike vključuje več dejavnikov, vključno s samim številom pikslov, vendar se pogosto uporablja tudi za opis kakovosti slike ali sposobnosti kamere ali zaslona za zajemanje ali prikazovanje podrobnosti. Na primer, visoka resolucija kamere pomeni, da lahko zabeleži več podrobnosti v posnetku, kar ne nujno pomeni, da ima slika več pikslov, temveč boljše sposobnosti zajemanja podrobnosti. Če imate digitalno kamero, ki zajema slike s ločljivostjo 4000 x 3000 pikslov, ima slika vodoravno 4000 in navpično 3000 pikslov, kar skupno znaša 12 milijonov pikslov. Več pikslov omogoča več podrobnosti in večjo sposobnost povečave slike, ne da bi izgubili ostrino.

Resolucija se nanaša na stopnjo podrobnosti ali ostrine digitalne slike na monitorju ali slike tiskane na tiskarskem stroju. V obeh primerih je slika sestavljena iz majhnih pik ali točk, imenovanih piksli. Višje število pikslov pomeni višjo ločljivost in običajno boljšo kakovost slike.

Standardna enota za merjenje ločljivosti monitorja je število pikslov na palec (PPI), za tiskane slike pa število točk na palec (DPI). Pomembno je razumeti, da se PPI nanaša na digitalne slike, medtem ko se DPI nanaša na tiskalniške naprave. V nekaterih primerih se izraza lahko uporabljata izmenično, vendar je pomembno razumeti kontekst, v katerem se uporabljata!





300 dpi - Hi Resolution
Hi Resolution ali Hi-res slike, so slike z visoko količino podatkov in so standard v tisku. Gre za kakovostne fotografije visoke ločljivosti z resolucijo 300 dpi, ki zagotavljajo jasen in oster tisk. Slike z resolucijo višjo od 300 dpi so načeloma primerne za tisk, vendar je končni rezultat tiska enak! Hi res slike so ponavadi avtorske slike, ustvarjene s profesionalno fotografsko opremo. Visokokakovostne fotografije lahko proti plačilu najdete na specializiranih spletnih platformah, pri tem pa bodite pozorni, da jih boste uporabljali v skladu z avtorskimi pravicami in pravili licenciranja. Visokokakovostna slika praviloma nosi končnico TIFF, nastane pa iz t.i. surove slike (RAW).




200 dpi - Medium resolution
Če želite tiskati slike z resolucijo od 150 in 200 dpi in nimate slik z višjo resolucijo, bo končni rezultat tiska še vedno sprejemljiv, zato jih lahko brez skrbi uporabljate v datoteki za tisk. Ponavadi se za zmanjšanje resolucije iz 300 dpi na 150 dpi odločimo takrat, ko tiskamo večje fotografije (npr. 100x70 cm), saj na ta način zmanjšamo velikost datoteke. Iz istega razloga lahko tudi v primeru tiska obsežnejših tiskovin, kjer prevladujejo fotografije, le te zmanjšamo na 200 dpi, kar pri samem tisku ne bo opazno. Tukaj je potrebno razumeti dejstvo, da lahko originalno oziroma izvorno sliko z resolucijo 300 dpi, brez zadržkov zmanjšamo na 150 dpi, medtem, ko je obratna pot iz 150 dpi na 300 dpi napačna.




72 dpi - Low resolution
Večina slik objavljenih na spletu ali socialnih omrežjih je zaradi hitrega nalaganja zmanjšana na resolucijo 72 dpi ali manj. Kot rečeno je za prikazovanje slik na monitorju to zadostna resolucija, za tisk pa žal te slike niso uporabne!


Hi res - slika

Medium Resolution slika

Low res - slika
Kaj je vektorska slika?
Vektorske slike se za razliko od rastrskih slik, ki so sestavljene iz pikslov, prikazujejo s pomočjo matematičnih formul in so sestavljene iz geometrijskih oblik, kot so črte in krivulje. Glavne značilnosti vektorskih slik so nizka velikost datoteke in neskončna možnost povečanja, ne da bi pri tem izgubili jasnost in ostrino slike. Vektorske datoteke s končnico EPS, AI, CDR, PDF, SVG ustvarimo in urejamo s pomočjo programske opreme (Adobe Illustrator ali CorelDRAW). Naštete vrste datotek so najprimernejše za ustvarjanje logotipov in grafik, ki jih želimo uporabljati pri različnih velikostih oz. povečavah.





Kaj je rastrska slika?
Rastrska slika - Bitmap je sestavljena iz slikovnih točk (pikslov), ki tvorijo celotno sliko. Najpogostejše vrste rastrskih slik so JPG, JPEG, GIF, TIFF in PNG in jih koristimo na spletu ali v tiskanih gradivih. Slike, ki so namenjene uporabi na spletu se zaradi hitrosti nalaganja praviloma uporabljajo v nižji ločljivosti 72 dpi in so na monitorju videti jasno in kakovostno. Če bi želeli sliko iz spleta z ločljivostjo 72 dpi uporabiti v tisku, smo lahko hitro razočarani nad njeno kvaliteto tiska. Za kakovosten tisk se namreč koristijo slike z ločljivostjo 300 dpi, kar je precej večja gostota slikovnih točk, kot jo uporabljamo na spletu. Povedano drugače, dimenzija slike z ločljivostjo 72 dpi je odlična za prikazovanje na spletu, če pa želimo to sliko kvalitetno natisniti, pa potrebujemo ločljivost 300 dpi, kar je štiri krat več!
Rastrska ali vektorska slika?
Črna barva je ena najpogosteje uporabljenih barv v tiskarstvu. Toda morate vedeti, da pri tisku uporabljamo dve vrsti črne barve in sicer ″Standard″ črno barvo in ″Rich Black″ oziroma ″podloženo/obogateno″ črno barvo. Standardna črna (Standard Black) in obogatena črna (Rich Black) sta lahko videti enako na monitorju, vendar ne v tisku!


 
Registration Black
Registracijska črna barva je sestavljena iz 100 % C, 100 % M, 100 % Y in 100 % K, in je nikoli ne smete uporabljati v datoteki za tisk, saj je barvna pokritost previsoka in bo povzročila težave pri tiskanju. Registration Black je barva, ki je rezervirana za tisk oznak za porezavo (crop marks)!

Rich Black
Podložena oz. obogatena črna barva je sestavljena iz 4 procesnih barv. S tiskom vseh štirih barv namreč zagotovimo globoko oziroma nasičeno črno barvo. Rich Black barvo sestavite iz vseh štirih procesnih barv: C 40 %, M 30 %, Y 30 % in K 100 %. Dosegli boste bogato črno, ne da bi bila barvna pokritost prevelika. Globoko črno barvo uporabite vedno, ko imate v datoteki večje črne površine oziroma flehe.

Standard Black
Standardna črna barva je sestavljena samo iz ene barve (100%K). V barvnem tisku se Standard Black praviloma uporablja za tisk besedil oziroma pisav, ki so manjša od 20 pt in nikakor ne za tisk večjih površin oz. fleh. Prav tako je 100% K primerna za tisk vektorskih tankih črt oz. linij. Minimalna debelina linije je lahko 0,25 pt oz. 0,1 mm!

Standard Black - Rich Black



Teksti
Črna besedila oz. pisavo, ki je manjša od 20 pt, vedno kreirajte samo iz črne barve (C=0%, M=0%, Y=0%, K=100%), nikakor ne iz vseh štirih barv, ker lahko pri tisku pride do zamika barvne registracije (ghosting). Ghosting je normalen pojav pri tisku, ki nastane zaradi krčenja materiala v procesu tiska barvnih separacij. Velikost pisav naj ne bo manjša od 6 pt! Pisave oz. fonti naj bodo vedno vektorski, zato jih izdelajte v primernih programih (AI, ID, COREL...).

Slika desno prikazuje povečavo črke M. V kolikor je barva črke sestavljena iz procesnih barv, lahko hitro pride do malenkostnega zamika pri tisku barvnih separacij (v našem primeru je rumena barva malenkost zamaknjena). Tretja slika prikazuje črko, ki je tiskana kot slika (ponavadi so takšne datoteke izdelane v Photoshopu, kar je seveda napačno). 
Pisava - standard black
Kaj je barva?
Barva, kot jo poznamo je sestavljena iz svetlobe različnih valovnih dolžin elektromagnetnega sevanja. V osnovi se barve pojavljajo kot rezultat interakcije svetlobe, objekta in opazovalca in tako tvorijo vidni barvni spekter. Povedano poenostavljeno, barva nastane zaradi svetlobe in se odbija od predmetov, ki so okrog nas. Neglede na to, za kateri vir svetlobe gre, je dejstvo, da je dojemanje barv zelo osebna izkušnja. Malo verjetno je, da ljudje barvo dojemajo oziroma vidijo popolnoma enako. Na podlagi znanstvenih poskusov je ocenjeno, da človeško oko lahko vidi približno 16 milijonov različnih barvnih odtenkov.

Aditivni barvni sistem - RGB
Je način mešanja barv, kjer se različne barvne komponente združujejo z dodajanjem svetlobe. Ta barvni sistem tvorijo rdeča, zelena in modra barva. Združevanje vseh treh barv v enakih količinah ustvari belo svetlobo, različne kombinacije v različnih razmerjih pa omogočajo ustvarjanje širokega spektra barv. Aditivni barvni sistem uporablja svetlobno mešanje barv in se uporablja v elektronskih napravah, kot so računalniški zasloni, televizorji, mobilni telefoni...

Subtraktivni barvni sistem - CMYK
Je način mešanja barv, kjer različne barvne komponente nastanejo s pomočjo pigmentov. Ta barvni sistem tvorijo Cyan, Magenta in Yellow barva. S temi tremi barvami lahko dosežemo tudi črno barvo, vendar zaradi doseganja globoke črne barve in zmanjševanja porabe barvnih pigmentov, dodajamo še črno barvo. Subtraktivni barvni sistem se uporablja v industrijah tiska.


Vsaka naprava, ki proizvaja barvo, ne glede na to, ali gre za monitor ali tiskalnik ima sposobnost oziroma zmožnost prikazovanja barv. Razpon barv, ki jih naprava prikazuje imenujemo barvni obseg. Barvni obseg monitorja (RGB) je vsekakor precej večji od barvnega obsega CMYK, ki ga uporabljamo v tisku. Iz tega razloga se določene barve v tisku nikoli popolnoma ne ujemajo z barvami, ki jo vidite na vašem monitorju, saj so zunaj barvnega obsega.

Da bi zmanjšali ta neskladja, si pri tisku pomagamo s tako imenovanim barvnim upravljanjem (Color management). Barvno upravljanje je proces nadzora barv, s katerim si pomagamo ohranjati doslednost oziroma točnost barv med vhodno napravo (fotoaparat, monitor) in izhodno napravo (tiskalnik) in na ta način zagotavljamo standard barvnega tiska CMYK, ki je zadovoljiv za marsikoga.

Seveda se občasno pojavi tudi potreba po barvah, ki so zunaj barvnega obsega CMYK. V tem primeru koristimo zraven primarnih CMYK barv še dodatne barve OVG, s pomočjo katerih povečamo barvni obseg tiska. Aplikacije, ki jih tiskamo z t.i. Hexachrome barvami so predvsem etikete in embalaže.




RGB barvni prostor
RGB "Red, Green, Blue" je barvni prostor, ki ga prikazujejo barvni monitorji, televizorji, mobilni telefoni, digitalni fotoaparati in podobne naprave za prikaz barv.

V tem modelu barv, se vsaka barva predstavlja z združitvijo treh osnovnih barvnih komponent (rdeča, zelena in modra). Združevanje vseh treh barvnih komponent v različnih razmerjih omogoča reprodukcijo različnih odtenkov in svetlosti barv. V različnih razmerjih lahko ustvarimo celoten spekter barv, vključno z belo, črno in vse barvne odtenke vmes. RGB model je osnova za večino prikazovalnih tehnologij, saj omogoča dinamičen in natančen prikaz barv na zaslonih.

RGB barvni prostor ima v primerjavi s CMYK barvnim prostorom bistevno večji barvni obseg. Povedano drugače, barve, ki jih vidimo na monitorju, lahko v tisku malenkost odstopajo.
RGB barvni prostor




CMYK barvni prostor
CMYK je barvni prostor, ki se uporablja v tiskarski industriji. Kratica CMYK označuje štiri osnovne barvne komponente, ki sestavljajo model: Cyan (modra), Magenta (roza), Yellow (rumena) in Key (črna).

Vsaka barva v modelu CMYK predstavlja barvno separacijo, kombinacija vseh štirih separacij omogoča reprodukcijo polnega spektra barv, oziroma odtenkov in tonov.

CMYK model je v primerjavi z RGB modelom manjši, zato nekaterih barv, ki so izven barvnega obsega CMYK ne gre natisniti v popolnoma enaki barvi, kot jo lahko prikaže monitor.
CMYK barvni prostor




RGB vs CMYK
Barve, ki jih gledamo na monitorju so prikazane v RGB barvnem prostoru. Če oblikujete spletni katalog ustavrjajte v RGB barvnem prostoru, v kolikor pa oblikujete katalog za tisk, predlagamo, da vse grafične elemente v datoteki pretvorite v CMYK. Tako boste na monitorju videli simulacijo tiska. Pri pretvorbi bodo primarne svetle barve (rdeča, zelena in modra) videti manj živahne. Upoštevajte pa dejstvo, da bodo datoteke RGB, ki jih pošljete v tisk, samodejno pretvorjene v CMYK!

Slika desno prikazuje barvni obseg za posamezne ICC profile. Če npr. pogledate profil ProPhoto RGB, je le ta zunaj celotnega barvnega obsega. Povedano drugače, teh barv na monitorju ne vidimo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da jih človeško oko ne vidi oziroma teh barv ne poznamo, drug razlog pa je ta, da monitor enostavno ni sposoben prikazati teh barv. Barvni obseg profila Adobe RGB 1998, prikazujejo le redki profesionalni monitorji za grafično dejavnost (Eizo, Nec). Povprečni monitor za vsakdanjo uporabo, žal vseh barv bodisi ne zna prikazati takšne kot so v resnici, ali pa jih prikazuje napačno.

SWOP CMYK barvni profil prikazuje barvni obseg, ki je na voljo v industriji tiska. Kot je razvidno iz slike je ta profil najmanjši, kar pomeni, da barve, ki so zunaj tega območja enostavno ni možno natančno barvno natisniti. 


Barvni profili




Colour Gamut
Colour Gamut prikazuje barvni obseg oziroma razpon barvnega profila. Da bi zagotovili, da barve ostanejo znotraj barvnega spektra CMYK, vam priporočamo, da vaše tiskovine oblikujete v programih, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator ali Adobe Photoshop.

V orodju za izbiro barv (Color Picker), vas ti programi opozarjajo na barve, ki so zunaj območja CMYK. Opozorilo se prikaže kot trikotnik s klicajem in vas obvesti, da vaša izbrana barva morda ne bo natisnjena pravilno in vam predlaga izbiro podobne barve, ki jo lahko tiskamo.


Colour Gamut




RGB slika / CMYK slika
Slika desno prikazuje enako sliko v CMYK in RGB barvnem prostoru. Sicer so razlike minimalne, oziroma skoraj neopazne, ampak so. Zato še enkrat priporočamo, da pri oblikovanju ustvarjate s slikami v CMYK barvnem prostoru in se na ta način izognete presenečenju v smislu razlike med sliko gledano na monitorju in sliko tiskano na papirju.

Kot je opisano zgoraj, bodo vsi RGB elementi v datoteki avtomatsko pretvorjeni v CMYK! Če je barvna natančnost ključnega pomena za vaš projekt, si lahko naročite tudi vzorec in pred tiskom celotne naklade sami ocenite barvno natančnost.


RGB-CMYK
Kaj je Pantone®?
Pantone Matching System (PMS) je standardiziran sistem barv, ki je nastal zaradi različnih standardov po svetu in želi preprečiti neujemanje barv, ne glede od kje sta naročnik in izvajalec. Sistem je uporabi v različnih industrijah, zlasti v oblikovanju, tiskarstvu, modi, embalaži in drugih panogah, kjer je natančnost barv ključnega pomena.

Najosnovnejša definicija Pantona® je barvni vzorčnik oziroma katalog barv, ki je osnovan na pravilih mešanja in lastnostih barvil in pigmentov. Ustanovitelj podjetja, Lawrence Herbert, je leta 1963 ustvaril inovativen sistem identificiranja, usklajevanja in komuniciranja o barvah in ga poimenoval PANTONE MATCHING SYSTEM, PMS. Preprost pripomoček je pomenil konec ugibanja v oblikovanju in tiskarstvu, saj je na eni strani oblikovalec lahko izbral točno določeno barvo na osnovi številke, tiskar je pa nato lahko sledil tej številki in na podlagi preproste formule s pomočjo tehnice izdelal želeno barvo in jo kot peto barvo (spot barvo) uporabil na tiskarskem stroju.

Kot rečeno so Pantone® barvni vzorčniki v uporabi v vseh industrijah tiska (papir, tekstil, usnje, plastika,...). Če se osredotočimo na grafično industrijo tiska papirja, se srečamo z različnimi vzorčniki, kot so Pantone Formula Guides, Color Solutions for Print, Packaging, and Digital Design... Znotraj teh skupin so vzorčniki razdeljeni na različne tipe in sicer Coated, Uncoated, Spot color, Neon, Metallic, Pastel...

Vsaka od naštetih tipov vzorčnikov, je namenjena različnim tehnologijam tiska (digital, offset, flexo,...). Ker pa vemo, da je digitalna tehnologija še vedno v razvoju in ima omejitve, je posledično tisk nekaterih barv iz vzorčnikov enostavno nemogoče natisniti.
Pantone lestvica





Kaj pomeni Spot color in Process color?
Razumevanje razlike med Spot in Process barvo je pomembno pri določanju barvnih pričakovanj pri prehodu iz monitorja na tiskarski stroj. Spot barva je barva, ki jo natančno zmešamo po formuli in jo v tisku uporabimo kot eno barvo. Povedano drugače, barvo ne meša tiskarski stroj, pač pa jo mešamo sami, s pomočjo tehnice in na papir tiskamo kot eno barvo oz. separacijo. Ta način tiska zagotavlja največjo točnost barve in ga koristimo predvsem v klasičnem offset tisku, ko gre za višje naklade tiskovin. Pantone Color Institute

Druga možnost je, da za enako barvo uporabimo osnovne procesne barve CMYK. V tem primeru se procesne barve mešajo med seboj in tvorijo barvo, za mešanje pa skrbi tiskarski stroj. Ker pa določenih barv iz Pantone lestvice ni možno natisniti samo z uporabo CMYK barv, jim za doseganje večjega barvnega obsega lahko dodamo še tri barve (Orange, Violet, Green). Ta način tiska imenujemo ECG (Extended Color Gamut) ali Hexachrome. ECG način tiska je hitrejša in cenejša izbira tiska, ter ima odlične rezultate pri tisku barv iz Pantone lestvice.
Pantone ink mixing





Kaj je HP IndiChrome Plus®?
HP IndiChrome Plus®, je ime blagovne znamke podjetja HP. Gre za digitalni tisk s standardnimi procesnimi barvami CMYK, katerim pri tisku dodamo tri dodatne barve Orange, Violet, Green. S pomočjo dodajanja teh barv povečamo barvni obseg tiska in na ta način dosežemo možnost tiskanja do 90% barv iz Pantone lestvice z natančnostjo tiska do ΔE 3.

Tehnologija omogoča tisk iz vzorčnika Pantone solid coated in Pantone solid uncoated. Pantone metalik barv ni možno tiskati!

Najpogosteje se za tisk z dodatnimi barvami odločimo v primeru tiska embalaže in etiket na roli, kjer je točnost in ponovljivost barv ključnega pomena.
Hexachrome





Kaj je White ink?
Premium WhiteInk je posebna bela barva, ki jo uporabljamo na tiskarskih strojih HP Indigo. Gre za inovativno digitalno tehnologijo, ki omogoča tisk bele barve na temnejše materiale in zagotavlja enak rezultat kot tradicionalni sito ali offset tisk.

Če želimo naprimer tiskati na črn papir z standardnimi CMYK barvami, bo rezultat tiska nesprejemljiv, saj se na črnem papirju tisk ne bo videl. Da bodo barve na črnem papirju vidne, moramo papir najprej potiskati z belo barvo. S tiskom bele barve zagotovimo, da bo barvna slika CMYK na papirju kontrastna oziroma vidna. Ta način tiska se v praksi imenuje barvni tisk z belo podložno barvo (W+CMYK). V kolikor pa je želja samo po tisku z belo barvo pa imamo na razpolago tudi to možnost (1/0 W). 

Belo barvo torej uporabljamo pri vseh temnejših, prozornih in metaliziranih materialih. Še posebej je bela barva prisotna v tisku samolepilnih prozornih in metalik materialov iz role.
 
Kaj je barvno odstopanje?
Barvno odstopanje je razlika med pričakovano barvo in dejansko reproducirano barvo na tiskovini. Da bi zmanjšali barvno odstopanje, uporabljamo različne tehnike barvnega upravljanja. Neglede ali gre za offset ali digitalno tehnologijo tiska, se za zagotavljanje doslednosti barv v tisku uporablja standard ISO-12647. Do barvnega odstopanja lahko pride pri obeh načinih tiska in sicer zaradi različnih dejavnikov, ki so prisotni v fazi tiska.

Kaj je Delta E (ΔE)?
Delta E je merilo za barvno odstopanje, ki se uporablja v tiskarski industriji. Ta vrednost izraža razliko med referenčno barvo in dejansko reproducirano barvo. Običajno se Delta E meri v treh dimenzijah: ΔEab, ΔE94, in ΔE2000. Najpogosteje uporabljena oblika je ΔEab. Večja vrednost ΔE pomeni večjo razliko med barvama. Splošno pravilo je, da je v tisku dovoljena razlika ΔE do 5!

Vrste papirja
Vsaka vrsta papirja različno absorbira barvo, zato si vzemite nekaj časa in razmislite, kateri papir je najboljši za vaš projekt. Na primer, če tiskamo isto fotografijo na premazni in nepremazni papir, bo zagotovo prišlo do nekaterih barvnih razlik. Na premaznem papirju bo fotografija zagotovo bolj nasičena, medtem, ko bo enaka slika tiskana na nepremaznem ali recikliranem papirju malenkost temnejša in manj nasičena. Ta pojav v žargonu imenujemo, da je fotografija "sprana". Seveda je dojemanje fotografije subjektivna stvar vsakega posameznika, eni prisegajo na izbiro premaznega, drugi pa na izbiro nepremaznega papirja.

Zaščita materiala
Tako kot papir tudi plastificirna folija vpliva na končno barvo tiskovine. Če vzamemo naprimer platnico brošure, ki je tiskana na premazni papir in plastificirana z mat plastificirno folijo, bo barva zaradi mat folije manj nasičena, v kolikor pa uporabimo sijajno gloss folijo, bomo barvno nasičenost fotografije povečali. Ker imamo v naši ponudbi še ASC in Sof-touch folija, bo rezultat barve na platnici spet drugačen. Če naredimo zaključek, dobimo platnico v štirih različnih barvnih odtenkih.

Barvna ponovljivost
Barvna ponovljivost je še posebej pomembna pri tisku emablaž in etiket. Tukaj govorimo o tiskovinah, ki se ponavljajo oziroma jih tiskamo periodično. Gre za zahtevno nalogo, saj na ponovljivost barve vpliva precej dejavnikov oziroma malenkosti. Ena od njih je naprimer temperatura in vlaga v prostoru, obrabljenost tiskarskega stroja v trenutku tiska (blanket, bid, pip,...), material za tisk, ki se lahko od sarže do sarže razlikuje v belini... HP Indigo tehnologija je edina tehnologija v digitalnem tisku, ki omogoča natančno barvno upravljanje in na ta način zagotavlja ponovljivost tiska v standardiziranem območju barvnega odstopanja (ΔE).
 
Kaj je Ink Saturation?
Ink Saturation je količina barve, ki jo tiskarski stroj nanese na medij. Količino barve merimo v odstotkih od 0-100%. Da so rezultati tiska zadovoljivi, velja priporočilo, uporabe količine za vsako izmed barv v območju med 10% do 91%. Pri količini posamezne barve pod 10%, obstaja verjetnost, da se barva morda ne bo natisnila, pri količini nad 90%, pa razlika v tisku ne bo vidna.

Ta težava je najpogostejša pri črno-belem tiskanju, kjer tiskamo samo s črno (K) barvo. Splošno pravilo v tisku je, da količino posamezne barve pod 10% ne uporabljamo! Čeprav je ta barva na monitorju vidna, je za tisk problematična in jo lahko v tisku izgubimo. Povedano drugače, barva je presvetla za tisk!
Ink saturation



Drugo nasprotje je prevelika količina barve. O preveliki količini govorimo takrat, ko je posamezna barva nad 91%. Kot lahko vidite na sliki desno je barvna razlika med 91% črno in 100% črno barvo na monitorju jasno vidna. V kolikor bi to enako sliko natisnili, barvne razlike ne bi videli, torej bo viden samo en pravokotnik črne barve. V tem primeru govorimo, da je količina barve pretemna!

Zakaj? Barvni monitor za ustvarjanje barv uporablja svetlobo RGB, medtem ko tiskarski stroj za ustvarjanje barv uporablja barvo CMYK.
Ink saturation



Ink Limit
Ink limit je maksimalni seštevek količine vseh barv, ki jih je material za tisk (papir) zmožen absorbirati. V tem primeru govorimo o skupni količini nanosa posamezne barve na material. Pri vsaki od CMYK barv je možnost izbire količine barve od 0%-100%. Večja je vrednost, temnejša je slika. Vsota količine skupne barve CMYK je torej 400%.

CMYK barve, katere seštevek vseh uporabljenih barv presega 320%, v tisku ne uporabljamo. Maksimalna dovoljena barvna pokritost za premazne papirje je 320% in 280% za nepremazne papirje, priporočamo pa območje med 150% do 250%.

Zakaj? Različne vrste papirjev absorbirajo različne količine barve. Če naprimer tiskamo z vrednostjo nad 300%, bo količina barve na papirju prevelika, posledično bo slika "zabita" (v temnih tonih ne bo razlik), poveča se čas sušenja, strošek tiska je večji, barva je bolj občutljiva na praske... Povedano drugače, med barvami z vrednostjo +280% in 400% ne bo razlik, vse barve bodo torej enake, zato bodite pri tem zmerni. Saj veste, da je seštevek globoke črne 200% (C:40,M:30,Y:30,K:100)!
Ink limit

Programska oprema

Splošna navodila za pripravo PDF datoteke za tisk!
Priprava datoteke za tisk ni lahka naloga, saj je potrebno pri kreiranju datoteke za tisk upoštevati veliko dejavnikov, kateri vključujejo resolucijo slik (dpi), barvni prostor grafičnih elementov (RGB, CMYK, Pantone), dodatek za porezavo (Bleed), oznake za porezavo (Crop Marks), odmik od robov porezave (Margins), prekrivanje barv (Overprints), Creep... in še bi lahko naštevali.
Optimalna datoteka za tisk je PDF (Portable Document Format). Kreiranje PDF datoteke omogočajo številni računalniški programi, vendar vam priporočamo le uporabo profesionalnih grafičnih programov, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator, Quark Xpress, Adobe FreeHand in Corel Draw. V kolikor pripravljate obsežnejše tiskovine (katalogi, knjige) priporočamo, da izberete Adobe Indesign.

Ker tudi mi želimo, da je vaš končni izdelek brezhiben in izdelan v dogovorjenem roku, smo vam v nadaljevanju pripravili nekaj kratkih navodil za pravilno kreiranje PDF datotek iz najpogosteje uporabljenih grafičnih programov. Zavedati se morate, da je pravilna priprava datoteke ključnega pomena za kvaliteten tisk!

V nadaljevanju si lahko ogledate kratka navodila za pravilno kreiranje PDF datoteke za tisk, v grafičnih programih: Adobe InDesign, Adobe Illustrator, Adobe Photoshop in Corel Draw.




Pri kreiranju PDF datoteke za tisk upoštevajte naslednje:

 

1. DTP PROGRAM:
PDF datoteko za tisk pripravite v grafičnih programih kot so InDesign, Illustrator, Quark X ali Corel Draw!

2. FORMAT DATOTEKE:
datoteko za tisk vedno pripravite na točen format (1:1). V primeru, da vaša datoteka ni v merilu 1:1, nas na to morate opozoriti!

3. SLIKE / BITMAP:
v datoteki za tisk vedno uporabite slike z zadostno resolucijo (dpi-dots per inch), od 250-300 dpi, pri tisku večjih formatov (XXL tisk) lahko uporabite tudi slike z resolucijo od 150 dpi naprej.

4. BARVNI PROSTOR:
vsi grafični elementi v datoteki za tisk (slike, barvne podlage, logotipi, pisave...), naj bodo v CMYK barvnem prostoru ali v PANTONE barvni lestvici.
Tisk barv po PANTONE lestvici je možen v offset tehniki, kjer se Pantone barva tiska kot samostojna barva, v digitalnem tisku (HP Indigo - Indichrome), pa lahko s pomočjo treh dodatnih barv (Orange, Green, Violet) natisnemo preko 90% barv iz Pantone lestvice.
5. GLOBOKA ČRNA BARVA:
črne barvne površine (flehe) sestavite vedno iz vseh štirih procesnih barv C+M+Y+K (C=40%, M=30%, Y=30%, K=100%).

6. PISAVE - ČRNA BARVA, VELIKOST:
črna besedila oz. pisavo, ki je manjša od 20 pt, vedno kreirajte samo iz črne barve (C=0%, M=0%, Y=0%, K=100%), nikakor ne iz vseh štirih barv, ker lahko pri tisku pride do zamika barvne registracije. Minimalna velikost pisav naj ne bo manjša od 5 pt (K=100%), oziroma 7 pt (K= od 30-70%). V primeru inverznega tiska (bela pisava na temnih podlagah), je minimalna dovoljena velikost pisave 8 pt. Pisave oz. fonti naj bodo vedno vektorski, zato jih izdelajte v primernih programih (AI, ID, COREL...).

7. HAIRLINE - ČRTE:
tanke črte oz. linije izdelajte v vektorskih programih! Upoštevajte minimalno debelino linije, ki naj ne bo pod 0,25 pt (0,1 mm), oziroma min. 0,5 pt (inverzne linije na temni podlagi).

8. BARVNA POKRITOST:
barvna pokritost oz. nanos barve je seštevek vseh barvnih kanalov (C+M+Y+K). Maksimalna dovoljena barvna pokritost za premazne papirje je 320% in 280% za nepremazne papirje. Minimalna pokritost posamezne barve naj ne bo manjša od 7%!
9. BARVNI PREHOD OZ. PRELIV:
priporočamo vam, da barvne prelive (Gradient), kjer barva prehaja od temnejše k svetlejši, izdelate v programu Adobe Photoshop (rasterizirana oblika). Izdelavo barvnega preliva z vektorskimi programi vam odsvetujemo, ker lahko pri tisku pride do neželjenih barvnih stopnic.

10. BLEED, MARGINS, CROP MARK:
če želite, da je vaša tiskovina obrezana v živi rob, obvezno upoštevajte oz. dodajte 3 mm dodatka za porezavo (Bleed).
Grafični elementi kot so pisave, logotipi in podobno naj bodo od roba porezave odmaknjeni minimalno 3 mm navznoter (Margins). Datoteka naj vsebuje tudi oznake za porezavo (Crop Marks).

11. KREIRANJE PDF DATOTEKE:
priporočamo, da PDF datoteko kreirate oz. shranite s standardom PDF/X3:2002 (Compatibility: Acrobat 4 - PDF 1.3)

12. PDF DATOTEKA ZA TISK:
preden datoteko pošljete v tisk, prosimo, da še enkrat preverite ustreznost datoteke za tisk!


Adobe INDESIGN

 

Adobe InDesign je računalniški program namenjen grafičnem oblikovanju in postavitvi oz. pripravi tiskovin za tisk.
Vse pogosteje se program tudi uporablja za oblikovanje spletnih strani ter spletnih in tabličnih aplikacij.

Prednosti pred ostalimi grafičnimi programi so predvsem v preprostem a hkrati dovršenem delu s teksti in sliko ter stabilnosti pri delu z obsežnimi publikacijami.

Zaradi popolne združljivosti z datotekami, filtri in efekti ostalih programov Adobe ter številnih možnosti namenske uporabe pa predstavlja glavno orodje oblikovalcev, založnikov in zaposlenih na področju promocije.

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.adobeknowhow.com, www.lynda.com





Adobe INDESIGN - navodila za pripravo PDF datoteke

 

1. Odprite nov dokument (CTRL+N);

2. Number of Pages - v polja vpišite število strani, ki jih želite natisniti;

3. Page Size - izberite oz. vpišite dimenzijo dokumenta in postavitev (ležeče, pokončno);

4. Margins - odmik od roba porezave naj bo min. 3-5 mm, pri tiskovinah kot so knjige, katalogi naj bo odmik od roba porezave min. 10 mm ali več;

5. Bleed - dodatek za porezavo naj bo pri vseh dokumentih +3 mm (izjema so trde platnice +15 mm);

6. Kliknite na gumb OK.





V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design. Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do rdeče zunanje črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje magenta črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

4. Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru z zadostno resolucijo od 250-300 dpi.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (CTRL+E) in datoteko smiselno poimenujte.





Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

 

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).

Izbrana nastavitev  bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).

V opciji Pages nikoli ne označite Spreads, datoteko vedno izvozite po straneh (Pages).

2. Compression - nastavitev kompresije slik

3. V zavihku Colour Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

4. V zavihku Greyscale Images izberite pri Compression ZIP kompresijo





5. V zavihku Marks and Bleeds označite Crop Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

6. V polje Offset vpišite 3 mm.

7. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

8. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje). S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

9. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset...

10. S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF. PDF datoteko odprite in še enkrat preverite.

Adobe ILLUSTRATOR

 

Adobe Illustrator je vsestransko uporaben grafični program, idealen predvsem za oblikovanje manj obsežnih tiskovin, kot so vizitke, plakati, letaki, zloženke...

Program je primeren predvsem za risanje logotipov, ikon ali ilustracij saj omogoča preprosto in hitro risanje, sestavljanje in kombiniranje vektorskih oblik in slik.

Grafični oblikovalci ga vse pogosteje uporabljajo tudi za pripravo oblikovnih osnutkov spletnih strani.

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.lynda.com





Adobe ILLUSTRATOR - navodila za pripravo PDF datoteke

 

1. Odprite nov dokument (CTRL+N) in v polje Name vpišite ime datoteke;

2. Number of Artboards - v polja vpišite število strani, ki jih želite natisniti;

3. Size - izberite oz. vpišite dimenzijo dokumenta in postavitev (ležeče, pokončno);

4. Bleed - dodatek za porezavo naj bo pri vseh dokumentih +3 mm (izjema so trde platnice +15 mm);

5. V opciji Avanced izberite Color Mode: CMYK in Raster Effects: High (300 ppi);

6. Kliknite na gumb OK.






V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design. Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do rdeče zunanje črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje magenta črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Ker Adobe Illustrator žal nima funkcije Margins, kot jo ima InDesign, si odmik od robov porezav (Margins) naredite sami.

V našem primeru smo to naredili z orodjem Rectangle Tool.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

4. Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru z zadostno resolucijo od 250-300 dpi.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (Shift+CTRL+S) in datoteko smiselno poimenujte.





Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

 

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).
Izbrana nastavitev  bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).

2. Compression - nastavitev kompresije slik

3. V zavihku Colour Bitmap Images izberite pri Compression ZIP kompresijo

4. V zavihku Greyscale Bitmap Images izberite pri Compression ZIP kompresijo





5. V zavihku Marks and Bleeds označite Trim Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

6. V polje Offset vpišite 3 mm.

7. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

8. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

9. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Adobe PDF Settings...

10. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.

Adobe PHOTOSHOP

 

Adobe Photoshop je računalniški program v osnovi namenjen obdelavi fotografij, kot so fotomantaže (risanje, brisanje, dodajanje, združevanje, zamenjave ozadij), barvno popravljanje slik, omogoča pa tudi pripravo animiranih filmov ter delo s tridimenzionalnimi objekti.

Zaradi obširnega nabora možnosti, ki jih ponuja pa Adobe Photoshop predstavlja eno osnovnih orodij oblikovalcev, fotografov, ilustratorjev in vseh, ki pri svojem delu potrebujejo kvalitetne in kreativne slikovne predstavitve.

Kreiranje oz. priprava datotek za tisk z Adobe Photoshop programom naj bo alternativna izbira, kajti program ni namenjen za izdelavo PDF datotek za tisk!

Povezave: www.adobe.com , www.design.tutsplus.com, www.lynda.com





Adobe PHOTOSHOP - navodila za pripravo PDF datoteke

 

1. Odprite nov dokument (CTRL+N) in v polje Name vpišite ime datoteke;

2. Format dokumenta - v polji vpišite format datoteke povečan za +6 mm (+3 mm levo, desno, zgoraj, spodaj), v polje resolution vpišite 300 Pixel/Inch, v zavihku Color Mode izberite CMYK Color / 8 bit;

3. Advanced - v zavihku Color Profile izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje);

4. Kliknite na gumb OK





Ker Photoshop nima možnosti nastavitve Bleed in Margins boxa, boste morali to storiti sami.

V našem primeru smo to naredili s pomočjo Guide linij, pri čem zunanja linija prikazuje, kje bo dokument obrezan, notranja linija pa prikazuje Margins (varno območje).

V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design.

Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do skrajnega roba dokumenta, kateri je za 3 mm povečan od končnega obrezanega formata.

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranjih linij, ki so od roba porezave odmaknjene 5 mm navznoter od roba porezave.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF (Shift+CTRL+S) in datoteko smiselno poimenujte.





Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

 

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002;

2. Compression - nastavitev kompresije slik;

3. V zavihku Compression izberite ZIP kompresijo.





4. Izberite zavihek Output oz. barvno upravljanje.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

6. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset...

7. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.

Odprite PDF datoteko in jo še enkrat preverite!

Corel DRAW

 

Corel Draw je računalniški program namenjen grafičnemu oblikovanju, ker omogoča vektorsko oblikovanje in prosto dodajanje slik in teksta na željeno površino oblikovanja in s tem dopušča veliko kreativne svobode.

Najpogosteje ga grafični oblikovalci uporabljajo za izdelavo celostnih podob podjetij (logotipi, znaki, simboli…) in izdelavo enolistnih tiskovin kot so letaki, plakati, vizitke, vabila itd.

Za grafično pripravo obsežnih poslovnih tiskovin, kot so katalogi in knjige vam priporočamo, da izberete Adobe InDesign!

Povezave: www.coreldraw.com





Corel DRAW - navodila za pripravo PDF datoteke

 

1. Odprite nov dokument (CTRL+N);

2. Size - izberite format oz. v polja vpišite dimenzije, ki jih želite natisniti, število strani, Primary color mode izberite CMYK;

3. Color settings - v polju RGB profile izberite Adobe RGB (1998), v polju CMYK profile izberite Coated FOGRA 39 za tisk na premazne papirje oz. Uncoated FOGRA 29 za tisk na nepremazne papirje;

4. S klikom na gumb OK nadaljujte!





Nastavitve Bleed box (dodatek za porezavo) in Margin box (odmik od roba porezave).

V orodni vrstici kliknete na zavihek Layout in izberete Page Setup:

1. V odprtem oknu izberite Page Size;

2. V polje Bleed vpišite 3 mm in odkljukajte Show bleed area;

3. V odprtem oknu v opciji Guidelines izberite Presets;

4. Izberite opcijo User Defined Presets, odkljukajte Margins in vpišite odmik od roba porezave (min. 3 mm);

5. S klikom na gumb Apply Presets potrdite nastavitve;

6. Zaključite s klikom na gumb OK.





V odprtem dokumentu začnite ustvarjati vaš design.

Pri tem upoštevajte naslednje:

1. Grafične elemente, ki bodo obrezani v živo, povlecite vedno do zunanje črtkane črte (Bleed box)!

2. Grafične elemente, kot so npr. pisave postavite vedno v varno območje (Margins), torej do notranje črtkane črte, ki je od roba porezave odmaknjena 5 mm navznoter.

Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!

3. Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.

Ko ja datoteka končana jo izvozite v PDF.





Nastavitve za izvoz v PDF datoteko za tisk:

 

1. V orodni vrstici kliknite File in izberite Publish to PDF;

V odprtem oknu kliknite na gumb Settings;

2. V zavihku General v opciji PDF preset izberite PDF/X-3 - zbrana nastavitev  bo v dokumentu združila transparence (Flatten transparency).





3. V zavihku Color izberite natavitev Use document color settings in odkljukajte Embed color profile in Always overprint black

4.V zavihku Prepress odkljukajte Bleed Limit in vpišite 3 mm, v opciji Printers marks odkljukajte Crop marks;

5. S klikom na gumb OK izvozite datoteko v PDF.

Enolistne tiskovine

Letaki, vizitke, plakati so preprosta vrsta tiskovin, ki jih tiskamo po eni ali obeh straneh. Nasplošno gre za enolistne tiskovine, ki jih običajno tiskamo v standardnih formatih, po potrebi pa jih lahko izdelamo tudi v nestandardnih oziroma poljubnih formatih.

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design ali Adobe Illustrator), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• datoteko pripravite v merilu 1:1
• upoštevajte Bleed, če bo tiskovina obrezana v živi rob
• upoštevajte Margins (varno območje)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• v primeru tiska 4/4, stran 1 in stran 2 združite in pošljite samo en PDF

Več si lahko ogledate na tej povezavi!
Print ready
Kot pove že samo ime, gre pri tej vrsti za enolistno tiskovino, ki jo preložimo na manjši format. Zloženke oziroma zgibanke običajno tiskamo obojestransko v standardnih formatih in jih nato z zgibanjem preložimo na manjšo dimenzijo. Standardni zgibi so t.i. V, C, Z in Gate zgib. Vsaka od črk simbolizira način zgiba (C zgib je v obliki črke C, V zgib v obliki črke V...).

Da ne prihaja do nesporazuma med naročnikom in tiskarno, pri tej vrsti tiskovin v komunikaciji uporabljamo vedno dva formata in sicer odprt format in zaprt format, ter način zgiba. Pri tem velja pravilo, da je prva dimenzija dolžina, druga dimenzija pa višina zloženke. Če vzamemo na primer zloženko 3 x 1/3-A4: 297x210 / 99x210 mm - C zgib, pomeni da je dolžina zloženke, ko je odprta 297 mm x 210 mm (višina), ko jo preložimo, pa je njena dolžina 99 mm oz. 1/3 A4 x 210 mm (višina).

Prav tako je pri zloženkah potrebno razumevanje števila strani, kako si strani v zloženki sledijo, ko je ta zaprta in pravilno orientacijo strani. Na sliki (desno) so prikazani trije načini zgibanja. Črka A je prva stran dokumenta, črka B pa prikazuje drugo stran dokumenta. Številke prikazujejo kako si strani sledijo od prve do zadnje, ko bo zloženka zaprta.

Ko boste pripravljali datoteko za tisk zloženke, priporočamo, da uporabite naše prazne predloge (AI, ID), ki so na voljo pri vsakem izdelku v spletnem kalkulatorju!

Neglede v katerem programu boste oblikovali tiskovino (priporočamo Adobe In Design ali Adobe Illustrator), vas prosimo, da se držite osnovnih pravil:

• datoteko pripravite v merilu 1:1
• upoštevajte Bleed, če bo tiskovina obrezana v živi rob
• upoštevajte Margins (varno območje - minimalno 5 mm od roba porezave)
• upoštevajte Margins na mestu pregiba (pisave odmaknite vsaj 3 mm)
• vse grafične elemente pretvorite v CMYK barvni prostor
• uporabljajte fotografije z resolucijo vsaj 200 dpi
• bodite previdni pri izbiri velikosti pisav in vektorskih linij
• datoteko shranite v PDF pod standardom PDF X-3: 2002
• stran 1 in stran 2 združite in pošljite samo en PDF

Več si lahko ogledate na tej povezavi!
zlozenke

Večlistne tiskovine

Etikete na roli

Za pravilno pripravo datoteke za tisk etiket, veljajo popolnoma enaka pravila, kot so zahtevana pri tisku komercialnih tiskovin z razliko, da so etikete na roli izrezane v geometrijske like (pravokotnik, kvadrat, krog, oval, trikotnik, poljubni liki...). Da med naročnikom in tiskarno ne pride do nesporazuma, je zaželjeno, da PDF datoteka za tisk vsebuje tudi linijo (CutContour) iz katere je jasno razvidno kje bo etiketa izrezana.
Za kreiranje PDF datoteke, vam priporočamo uporabo profesionalnih grafičnih programov, kot so Adobe InDesign, Adobe Illustrator ali Corel Draw. Da bo vaša etiketa brezhibna in izdelana v dogovorjenem roku, vas prosimo, da upoštevate navodila!
Print ready





Dimenzija etikete

V Adobe InDesign odprite nov dokument (CTRL+N);

1.) V polje W in H vpišite želeno dimenzijo etikete v mm, izberite orientacijo (pokončno ali ležeče) in število strani oz. različnih mutacij

2.) Margins (varno območje) - v polja vpišite 3 mm ali več

3.) Bleed (dadatek za porezavo) - v polja vpišite 3 mm

V konkretnem primeru (na sliki desno) je prikazana predloga za etiketo dimenzije 70x90 mm, pravokotne oblike (pokončna).
Grafične elemente, ki jih želite imeti obrezane v živo, povlecite vedno do modrega okvirja. Rdeč okvir prikazuje kje točno bo etiketa obrezana, zelen okvir pa prikazuje varno območje, oziroma prostor v katerem oblikujete etiketo. Varno območje (Margins) je od roba porezave odmaknjeno navznoter za minimalno 3 mm.

Pomembno:
• Barva črnih tekstov oz. besedil naj bo sestavljena samo iz K=100% in ne iz CMYK!
• Globoko črno barvo tvorite iz CMYK: C=40% / M= 30% / Y=30% / K=100%.
• Fototografije (Bitmap) naj bodo v CMYK barvnem prostoru
• Resolucija slik min. 200-300 dpi.
ID-pdf





Linija za obliko etikete

Etikete so najpogosteje pravilnih oblik, pravokotne, ovalne ali okrogle, po želji pa so lahko tudi nepravilnih oblik.

Da med naročnikom in tiskarno ne prihaja do nesporazumov, je zaželjeno, da PDF datoteka za tisk vsebuje tudi linijo (CutContour), ki jasno označuje, kje bo etiketa izsekana. Linija izreza je vedno v Spot barvi in v Overprintu! Primer za ovalno etiketo 70x50 mm:

1. Izberite orodje Ellipse (L) in v polja vpišite želeno dimenzijo izsekane etikete (npr. 70x50 mm)

2. Odprite zavihek Stroke (F10) in izberite vrednost 0,25 pt (debelina črte)

3. V zavihku Swatches izberite možnost New Color Swatch;

4. V oknu Color Type izberite možnost Spot, v okno Swatch Name vpišite CutContour in izberite barvo 100% Magenta. Potrdite barvo s klikom na gumb OK. S tem ste barvo dodali v Swatches.

5. V designu označite linijo oz. stroke in spremenite barvo te linije v barvo CutContour. Odprite zavihek Attributes (Window > Output > Attributes) in izberite možnost Overprint Stroke. Linija izreza oz. stroke je sedaj v Spot barvi (CutContour) v Overprintu.

6. Predlagamo da naredite nov Layer (Cut) in ga zaklenete, da se vam v fazi oblikovanja ne premika. 
Linija za izsekovanje





Linija v Spot Magenti barvi (slika 1) prikazuje, kje bo etiketa izrezana.

Linija v zeleni barvi (slika 2) prikazuje varno območje (Margins), ki je namenjeno za oblikovanje etikete.

Varno območje je od roba porezave odmaknjeno za 3 mm navznoter. Če je etiketa dimenzije 70x50 mm, je varno območje 64x44 mm.

Vse elemente, ki jih želite imeti obrezane v živo, razširite do zunanje rdeče linije (Bleed), oz. 3 mm navzven od linije izreza.

Če boste oblikovali etikete, ki niso pravokotne oblike (oval, krog, trikotnik...), vam In Design linije za varno območje ne bo izrisal, zato si to linijo izdelajte sami.

Linijo za varno območje si lahko izdelate na podoben način, kot ste izdelali linijo za izrez z orodjem Ellipse Tool (L) in objekt bodisi zaklenite (CTRL+L) ali ga zaklenite v Layerju.

Pred shranjevanjem v PDF za tisk, ta okvir za varno območje nujno odstranite oz. izbrišite!


Linija za izsek in margina





Datoteko za tisk etiket izvozite v PDF.

1. V zavihku Adobe PDF Preset izberite natavitev PDF/X3:2002, standard PDF/X3:2002, Compatibility Acrobat 4 (PDF 1.3).

2. V zavihku Marks and Bleeds označite Crop Marks (oznake za porezavo) in Use Document Bleed Settings (dodatek za porezavo).

3. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39. S tem izborom boste morebitne neželjene elemente iz RGB barvnega prostora pretvorili v CMYK barvni prostor.

S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF. Nastavitve si lahko za naslednjič shranite s klikom na gumb Save Preset.

PDF datoteko odprite in še enkrat preverite.
Linija za izsek in margina
Tisk s podložno belo barvo je tehnika tiska, pri kateri se bela barva tiska pod grafične elemente delno ali v celoti.

Podložna bela barva (W) se koristi pri tisku na prozorne, metalizirane ali materiale v temnejših tonih (barvni materiali). S tiskom podložne barve zagotovimo, da barvni grafični elementi, ki jih tiskamo preko bele ostanejo kontrastni oziroma živahni.

Za tisk bele barve potrebujemo datoteko PDF iz katere je jasno razvidno kateri elementi v grafiki so tiskani s podložno belo barvo.

Za kreiranje primerne datoteke predlagamo uporabo Adobe programov. Za vektorske grafike predlagamo uporabo InDesign ali Illustrator, za fotografije oz. rastrske slike pa uporabite Photoshop ali kombinacijo vseh treh.
HP-white





Adobe InDesign

V nadaljevanju si lahko ogledate pripravo za tisk etikete na metaliziran srebrni material.

V našem primeru gre za okroglo etiketo, pri kateri želimo zgornjo polovico etikete tiskati z belo podložno barvo, spodnji del etikete pa brez bele barve, saj želimo ustvariti metalik efekt.

Odprite nov dokument, vpišite dimenzijo, Bleed in Margins.

V primeru okrogle etikete vam ID ne bo izrisal Margin linije, zato si jo lahko izrišete sami, saj boste tako imeli jasnejši pogled na varno območje. V našem primeru smo izrisali tudi Bleed linijo in Cut linijo za izrez.

Najprej smo v Swatches (Slika1) dodali Spot barve in jih smiselno poimenovali, pri tem poskrbeli, da so vse linije v Overprintu (Slika 3).

V zavihku Layer (Slika 2), smo ustvarili 3 Layerje in jih smiselno poimenovali, ter vsako linijo premaknili v ustrezen Layer. Da se med delom Layerji ne bi premikali, vam svetujemo, da jih zaklenete.
HP-white





Usvarite nov Layer (Slika 1) in ga poimenujte White.

Z orodjem Rectangle Tool ustvarite pravokotnik in ga napolnite s Spot barvo White.

V zavihku Attributes spremenite barvo White v Overprint Fill (slika 2). Ustvarjen objekt prenesite v Layer White.

Če boste izklopili Layer Design boste na vašem monitorju videli kje bo tiskana bela podložna barva (slika 3).

Ko boste vklopili Layer Design boste na vašem monitorju videli vse Layerje (slika 6).

Če se vam slika designa ne prikazuje transparentno, kot na sliki 6, spremenite način predogleda dokumenta v Overprint Preview (slika 5).

Datoteko shranite v PDF in jo odprite v Adobe Acrobatu. V zavihku View > Tools > Print Production odprite opcijo Output Preview in preverite separacije. Pomembno je, da je separacija White, Cut in Margin v Spot barvah in v overprintu!

Tukaj si lahko ogledate print PDF!
HP-white

Specialne dodelave

Kaj je UV spot - parcialno lakiranje?

 

UV spot (gloss) - parcialno lakiranje je tehnika nanosa svetlečega laka na točno določeno mesto, s katero želimo poudariti posamezne detajle na tiskovini (npr. logotip, slogan...).
Pri tem se svetloba od različno potiskanih površin drugače odbija in tako obogati videz tiskovin.

Tako na primer na tiskovino, ki je plastificirana z mat folijo, s posebno tehniko nanesemo sijaj lak in dobimo zanimive efekte.

Tehniko največkrat uporabimo pri grafičnih izdelkih kot so vizitke, vabila, zloženke, diplome, ovitki katalogov ali brošur, platnicah trdo vezanih knjig, poslovne mape,...

Pozor: nanos UV Spot laka ima pri tisku toleranco približno ± 0,5 mm, zato ni priporočljivo, da se nanos aplicira na majhna besedila ali tanke črte, saj vam v tem primeru ne moremo zagotoviti popolne registracije oz. prekrivanja!





Priprava datoteke za UV-Spot tisk

 

Ko želite določene elemente na tiskovini poudarili z nanosom UV spot laka, je za tisk potrebno pripraviti primerno datoteko, ki bo skladna z zahtevami.

Preden pričnete z oblikovanjem si preberite kratka navodila za pripravo.

Predlagamo da pripravo za tisk izdelate v programu Adobe Illustrator ali Adobe InDesign.

V kolikor uporabljate za oblikovanje drug program imejte v mislih, da za tisk potrebujemo PDF datoteko pri kateri mora dodatna Spot barva prikazovati, kje bo tiskovina lakirana.

PDF datoteka za tisk mora imeti dva Layerja: Layer 1 = Design - CMYK + Layer 2 = Varnish - spot barva / Overprint fill+stroke.





Priprava datoteke za UV spot lakiranje: Adobe InDesign

 

1. Ustvarite nov Layer Varnish

V programu Adobe ID odprite dokument, ki ga želite pripraviti za UV spot tisk.

V orodni vrstici Window > Layers (F7) dodajte nov Layer in ga poimenujte Varnish.





2. Elemente, ki jih želite lakirali premaknite v Layer Varnish

V datoteki označite vse elemente, ki jih želite imeti lakirane.

Ko imate elemente označene jih kopirajte (CTRL+C), z miško označite Layer Varnish in prilepite označene elemente v Layer Varnish (Edit > Paste in place).

S tem ste elemente podvojili in jih prilepili na enako pozicijo, kot so elementi v Layerju 1.

Če želite dodatno UV lakirati del slike (bitmap), je potrebno obliko izrisati (Shape). Želeno obliko izrišete z orodjem Pen Tool, izrisano vektorsko grafiko premaknite v Layer Varnish in ga obarvajte v barvo Varnish, katera mora biti označena kot Overprint Fill!





3. Ustvarite novo barvo Varnish

V orodni vrstici odprite okno Swatches (Window > Colour > Swatches (F5).

Odprite okno - New Color Swatch in v polje Swatch Name vpišite Varnish, v opciji Colour Type izberite Spot in novo Spot barvo sestavite iz: C=0 / M=100 / Y=0 / K=0 in kliknite na gumb OK.

S tem ste ustvarili in v paleto Swatches dodali novo barvo z imenom Varnish.





4. Spremenite barvo elementov za UV spot tisk

Izberite Layer Varnish in vse elemente v tem Layerju obarvajte v barvo Varnish.

Varnish barvo pretvorite v Overprint (Window > Outoput > Attributes)!





5. Preverite elemente, ki jih želite lakirati

Če izklopite Layer 1, lahko preverite ali ste označili vse elemente, ki jih želite lakirati.





6. Izvoz datoteke v PDF

Ko ste v InDesignu datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Export in datoteko poljubno poimenujte.

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002.

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5).

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers.

4.V zavihku Marks and Bleeds v opciji Marks odklukajte Crop Marks, v opciji Bleed and Slug odklukajte Use Document Bleed Settings.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

6. S klikom na gumb Export izvozite datoteko v PDF.






7. PDF datoteka

V Adobe Acrobat Pro odprite PDF datoteko, preverite št. Layerjev, v Output Prewiew preverite št. separacij.






Priprava datoteke za UV spot lakiranje: Adobe Illustrator

 

1. Ustvarite nov Layer Varnish

V programu Adobe ID odprite dokument, ki ga želite pripraviti za UV spot tisk.

V orodni vrstici Window > Layers (F7) dodajte nov Layer in ga poimenujte Varnish.





2. Elemente, ki jih želite lakirali premaknite v Layer Varnish

V datoteki označite vse elemente, ki jih želite imeti lakirane.

Ko imate elemente označene jih kopirajte (CTRL+C), z miško označite Layer Varnish in prilepite označene elemente v Layer Varnish (Edit > Paste in place).

S tem ste elemente podvojili in jih prilepili na enako pozicijo, kot so elementi v Layerju 1.

Če želite dodatno UV lakirati del slike (bitmap), je potrebno obliko izrisati (Shape). Želeno obliko izrišete z orodjem Pen Tool, izrisano vektorsko grafiko premaknite v Layer Varnish in ga obarvajte v barvo Varnish, katera mora biti označena kot Overprint Fill!





3. Ustvarite novo barvo Varnish

V orodni vrstici odprite okno Swatches.

Odprite okno - New Swatch in v polje Swatch Name vpišite Varnish, v opciji Colour Type izberite Spot in novo Spot barvo sestavite iz: C=0 / M=100 / Y=0 / K=0 in kliknite na gumb OK.

S tem ste ustvarili in v paleto Swatches dodali novo barvo z imenom Varnish.





4. Spremenite barvo elementov za UV spot tisk

Izberite Layer Varnish in vse elemente v tem Layerju obarvajte v barvo Varnish.

Varnish barvo pretvorite v Overprint (Window > Attributes)!





5. Preverite elemente, ki jih želite lakirati

Če izklopite Layer 1, lahko preverite ali ste označili vse elemente, ki jih želite lakirati.





6. Izvoz datoteke v PDF

Ko ste v Illustratorju datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Save As in datoteko poljubno poimenujte.

1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002.

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5).

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers.

4.V zavihku Marks and Bleeds v opciji Marks odklukajte Crop Marks, v opciji Bleed and Slug odklukajte Use Document Bleed Settings.

5. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39 (za tisk na premazne papirje) oz. Uncoated FOGRA 29 (za tisk na nepremazne papirje).

6. S klikom na gumb Save PDF izvozite datoteko v PDF.






7. PDF datoteka

V Adobe Acrobat Pro odprite PDF datoteko, preverite št. Layerjev, v Output Prewiew preverite št. separacij.


Nepravilne oblike, variabilni tisk

Izrez po konturi, izsek

 

Za izdelavo grafičnih izdelkov nepravilnih oblik je potrebno izdelek v fazi dodelave natančno obrezati v želeno obliko. Izbiramo lahko med dvema načinoma obrezave.

Prvi je izrez po konturi oz. CNC izrez, pri katerem že potiskan material vstavimo v rezalnik, ki je računalniško krmiljen. Rezalnik nato iz potiskanega medija natančno izreže kakršnokoli obliko.

Konturni izrez najpogosteje uporabljamo za izrez nalepk ali napisov iz samolepilne folije in izrez posebnih oblik iz trdih materialov kot so Forex, Dibond, pleksi steklo, Microval, EB-val...

Prednost tehnike računalniškega izreza je ta, da odpade strošek izdelave orodja za izsek, vendar je pa zaradi počasnejše izdelave primerna le za nižje naklade oz. izdelke večjih dimenzij.

Izsekovanje oz. štancanje je tehnika, pri kateri je potrebna izdelava orodja za izsek (Die-Cut), katerega vpnemo v stroj in ta s pritiskom izseka material v končno obliko.

Tehniko izberemo v primeru grafičnih izdelkov z višjimi nakladami. Grafični izdelki, ki jih izrezujemo s pomočjo orodja za izsek so vsi izdelki nepravilnih oblik (poslovne mape, škatle, etikete iz role na rolo...).

Priporočamo, da datoteko za tisk s konturnim izrezom izdelate v programu Adobe Illustrator ali Corel Draw!





Priprava datoteke za konturni izrez: Adobe Illustrator

 

Za računalniški izrez po konturi, je potrebno v sami datoteki za tisk dodati konturno linijo, katera označuje, kje točno bo rezalnik rezal.

Vektorska konturna linija (stroke) mora biti izdelana v spot barvi (Overprint Stroke) in poimenovana Cut.

Naš primer prikazuje izdelavo konturne linije v programu Adobe Illustrator.

V paleti Symbols smo izbrali naključno vektorsko sliko z imenom Gerbera.





1. V paleti Layer ustvarite nov Layer in ga poimenujte Cut.

Sliko iz Layerya 1 kopirajte (Edit>Copy ali CTRL+C) in jo prilepite v Layer Cut (Edit>Paste in Place ali SHIFT+CTRL+V). Layer 1 zaklenite.

2. V orodni vrstici odprite Effect>Path>Offset Path in v Offset vpišite 3 mm, Joins izberite Round, Miter limit 4 in kliknite OK.

3. V orodni vrstici odprite Object in kliknite Expand Appearance, odprite okno Pathfinder (orodna vrstica Window > Pathfinder) in v Shape modes kliknite na Unite.





4. V paleti Window>Swatches>New Swatch ustvarite novo spot barvo (CMYK: 0/100/0/0) in jo poimenujte Cut.

Objektu sprememnite Fill v Stroke;

5. V zavihku Window>Atributes označite barvo Cut kot Overprint;

6. Slika 6 prikazuje datoteko, ki je pripravljena za tisk in konturni izrez, pri čemer zunanja Cut linija prikazuje, kje bo izdelek izrezan.





Izvoz datoteke v PDF:

 

Ko ste datoteko dokončali, jo morate izvoziti v PDF datoteko za tisk.

V meniju File izberite Save As in datoteko poljubno poimenujte, pri tem pa upoštevajte naslednja navodila:

 1. V zavihku Adobe PDF Presets izberite PDF/X-3:2002;

2. V vrstici Compatibility izberite Acrobat 6 (PDF 1.5);

3. Odkljukajte Create Acrobat Layers;4. V zavihku Colour Conversion izberite Convert to Destination in v zavihku Destination izberite Coated FOGRA 39;

5. S klikom na Save PDF shranite dokument.

Personalizacija, numeracija

 

Personalizacija - VDP (Variable-data printing) je oblika tiska na zahtevo, pri kateri se elementi kot so grafike, teksti ali slike povezani z bazo podatkov (MS EXCEL), tiskajo na vsak grafični izdelek različno oz. iz podatkovne baze.

Eden izmed primerov je prodajni letak z enako (statično) grafično zasnovo, pri katerem se spreminjajo imena in naslovi (variabilno).

Variabilno tiskanje se v glavnem uporablja za neposredno trženje, upravljanje odnosov s strankami, oglaševanje, izdajanje računov, naslovnice brošur, katalogov, knjig, razglednice, vabila, koledarji, vstopnice, kuponi, pogodbe...

Nudimo vam tudi storitev generiranja in tiska EAN, UPC, QR , Data matrix, ISBN kod...

Za tisk personaliziranih tiskovin oz. variabilnih podatkov potrebujemo PDF datoteko in podatkovno bazo v Microsoft Excel datoteki.






Navodila za pripravo PDF datoteke z variabilnimi podatki

 

Primer prikazuje pripravo za tisk variabilnih podatkov na letak:

1. Variabilne podatke pripravite v Microsoft Excel datoteki (1);

2. Grafično pripravo pošljite v dveh ločenih PDF dokumentih.

Prvi dokument naj prikazuje, kje točno želite imeti natisnjene variabilne podatke, posredujte nam tudi informacijo za ime pisave, velikost pisave, barva pisave...;

3. V drugem PDF dokumentu oz. Print File polje za tisk variabilnih podatkov (3) pustite prazno.






Primer prikazuje numeracijo oz. številčenje tiskovine:

1. PDF datoteka na sliki 1 prikazuje morebitne dodelave, kot so luknjanje (2), perforacija (3) in kje točno naj se prikazujejo variabilni podatki.

Za tisk variabilnih podatkov potrebujemo tudi informacijo za ime pisave, velikost pisave, barva pisave in s katero številko se prične in konča numeracija;

2. PDF datoteka za tisk oz. print file (5) naj ne prikazuje morebitnih dodelav in polja za numeracijo!

Najpogostejše napake

Datoteka nima dodatka za porezavo - Bleed!

 

Kaj je Bleed?
Bleed je dodatek za porezavo, s katerim kompenziramo deformacijo papirja pri tisku. V mislih imejte vedno, da je dovoljena toleranca pri tisku (vizitke, letaki, knjige...) od 0,5 do 1 mm (stran A / stran B).

Papir je ploskovni material sestavljen iz lesne celuloze, kar pomeni, da se material malenkost razteza (vlaga+pritisk valjev na papir) ali krči (toplota).

Tiskovino zato vedno tiskamo 3 mm večjo na vsako stran, saj si na ta način zagotovimo, da kljub deformaciji materiala pri končnem izdelku ne bo viden neželen bel rob na strani B.

Torej vedno kadar je tiskovina obrezana v živo, datoteko za tisk pripravite z dodatkom za porezavo (+3 mm na vsako stran).

Pri nekaterih raztegljivih materialih (velikoformatni tisk) je zahtevan dodatek za porezavo tudi do 50 mm.


Primer: vizitka 85x54 mm
Končni obrezan format: 85x54 mm
Format datoteke z dodatkom za porezavo: 91x60 mm

Slika 1: v datoteki je upoštevan dodatek za porezavo - pravilno!

Slika 2: datoteka nima dodatka za porezavo - napačno!

Varno območje - MARGINS - grafični elementi so preblizu liniji razreza!

 

Kaj je Margins?
Margins je t.i. varno območje, ki je od roba porezave odmaknjeno navznoter minimalno 3 mm. Razlogi za upoštevanje varnega območja so enaki, kot so opisani pri dodatku za porezavo (deformacije papirja).

V kolikor so grafični elementi preblizu linije odreza se lahko hitro zgodi, da jih na strani B odrežemo!

Torej bodite pozorni, da grafične elemente kot so teksti, slike, logotipe vedno odmaknete od roba porezave za minimalno 3-5 mm (enolistne tiskovine kot so letaki, vizitke. zloženke)!

Pri pripravi datotek za tisk katalogov in knjig upoštevajte večji minimalni odmik od roba porezave:

- špiralna vezava (koledarji, zborniki...): na mestu kjer je tiskovina špiraljena upoštevajte odmik vsaj 15 mm;

- šivanje z žico (katalogi, zvezki, knjižice...): priporočamo minimalni odmik od robov porezave vsaj 10 mm;

- mehka ali trda vezava (brošure, knjige...): priporočamo minimalni odmik od robov porezave vsaj 10 mm (zgoraj, spodaj) in minimalno 15 mm ali več (levo, desno);

Slika 1: v datoteki je upoštevano varno območje - pravilno!

Slika 2: v datoteki ni upoštevano varno območje - napačno!

Ločljivost fotografij

 

Pri pripravi dokumenta za tisk bodite pozorni na ločljivost oz. resolucijo rastrskih slik, ki jih želite natisniti, saj slik s slabo kvaliteto enostavno ni možno natisniti v HQ kvaliteti!

Zahtevana resolucija rastrskih slik za tisk komercialnih tiskovin je od 250-300 dpi, medtem, ko je za tisk večjih plakatov zadostna že resolucija od 150 dpi naprej.

Preberi več!

Teksti

 

Pisave oz. tekti, ki jih uporabite v datoteki za tisk, naj bodo vedno vektorski (pisav ne delajte v Photoshopu!).

Pisavo v črni barvi, manjšo od 72 pt (višina črke cca. 20 mm), sestavite samo iz črne barve (K=100%), nikakor ne iz vseh 4 procesnih barv (slika 3).

Minimalna velikost pisav naj ne bo manjša od 5 pt (K=100%), oziroma 7 pt (K= od 30-70%).

Prav tako se izogibajte pisavam z tanko linijo (light), v primeru inverznega tiska (bela pisava na črni podlagi), kjer je minimalna velikost pisave 8 pt.

Preberi več!

 

RGB barvni prostor

 

Slike, ki jih boste v dokumentu uporabili pretvorite v CMYK barvni prostor.

Predlagamo, da slike obdelujete v programu Photoshop, pri tem pa slike najprej pretvorite iz RGB v CMYK barvni prostor in šele nato nadaljujte z nadaljno obdelavo.

V kolikor boste v datoteki imeli RGB slike, jih pred tiskom avtomatsko pretvorimo v CMYK, pri tem pa v večini primerov slike postanejo malenkost temnejše.

Prav tako se lahko spremeni intenzivnost nekaterih barv, ki jih lahko vidimo le na monitorjih, saj imajo le ti večji barvni obseg.

Monitorji so sposobni prikazati intenzivnejše barve, kot jih lahko natisnemo z uporabo CMYK barv.

Preberi več!
 

Zloženka - širina strani je nepravilna ali strani so postavljene nepravilno!

 

Kadar pripravljate datoteko za tisk zloženk oz. zgibank, bodite pozorni na pravilno razporeditev in širino strani!

Če ne boste upoštevali širino strani, se zloženka ne bo pregibala točno tam, kjer ste želeli (slika 2 - design je postavljen preblizu liniji pregiba).

Predlagamo vam, da zloženko pripravite s pomočjo naših praznih predlog, ki so pripravljene na točno dimenzijo, prav tako pa so v predlogah natančno označene tudi linije pregiba. Priporočamo, da grafične elemente odmaknete od linije pregiba za vsaj 3 mm (levo in desno - slika 1).

Prazne predloge (ID, AI), najdete na podstrani Izračun pod gumbom Dodaj v košarico (v zavihku Prazne predloge - slika 3).

Če boste zloženko (C-zgib) pripravljali sami imejte v mislih, da širine strani pri zloženki C zgib niso enake!

Primer:

Zloženka A4 - C zgib (odprt format 297x210 mm / zaprt format 100x210 mm)
stran 5 = 97 mm, stran 6 = 100 mm, stran 1 = 100 mm
stran 2 = 100 mm, stran 3 = 100 mm, stran 4 = 97 mm


Zloženka 3xA4 - C zgib (odprt format 628x297 mm / zaprt format 210x297 mm )

stran 5 = 208 mm, stran 6 = 210 mm, stran 1 = 210 mm
stran 2 = 210 mm, stran 3 = 210 mm, stran 4 = 208 mm

Katalogi, knjižice - število strani ni deljivo s 4, napačna montaža!

 

Ko boste pripravljali datoteko za tisk katalogov oz. knjižic, bodite pozorni na število strani, kajti če želite, da bodo v katalogu potiskane vse strani, mora biti skupno število strani deljivo s štiri (8, 12, 16, 20, 24, 28, 32, 36 strani...).

V kolikor imate na voljo npr. le 18 strani bosta dve strani v katalogu nepotiskani oz. beli. V tem primeru je prazna / bela stran v katalogu ponavadi platnica in sicer druga in predzadnja stran, torej je platnica potiskana 4/0.

Prosimo, da v tem primeru v datoteki za tisk sami dodate prazni / beli strani na mesto, kjer to želite!

Datoteko za tisk vedno pošljite v enem PDF-ju (kot Pages, nikoli kot Spreads!), strani v datoteki za tisk naj si sledijo od prve do zadnje strani (natiskan katalog se bo listal po tem pravilu!)

V primeru dodatne debelejše platnice lahko ustvarite dve ločeni PDF datoteki in jih smiselno poimenujte npr. katalog-vložek.pdf in katalog-ovitek.pdf. Tudi v tem primeru naj si strani v PDF dokumentu sledijo od prve do zadnje strani!

Montažo za tisk katalogov (Booklet) opravimo MI, zato montaže ne delajte sami - strani v PDF dokumentu si naj sledijo od strani 1 naprej!

Knjige, brošure - v ovitku ni upoštevana debelina knjižnega vložka (R)!

 

V praksi se pogosto pojavi napaka, pri kateri je platnica zaradi neupoštevanja debeline hrbta prekratka.

Za pravilno pripravo dolžine platnice potrebujete torej informacijo debeline vložka (R) v mm, katero prištejemo k dolžini platnice.

Informacijo za debelino oz. širino hrbta najdete na podstrani Izračun (1).

Na podlagi izbire materiala za tisk in števila strani, vam bo aplikacija izračunala točno debelino hrbta R.

Zraven podatka debelina hrbta (R) je izpisna tudi končna dimenzija ovitka, v kateri je zajeta debelina hrbta (širina brošure x2+R).

Prosimo vas, da izpisano dimenzijo upoštevate pri pripravi platnice!

Datoteki za tisk brošur oz. knjig vedno pošljite v dveh ločenih PDF dokumentih in ju smiselno poimenujte npr. vložek.pdf in platnica.pdf.

Datoteko za tisk vložka pošljite v enem PDF dokumentu, kjer si strani sledijo od prve do zadnje (slika 3).

Minimalno število strani za broširanje je od 40 strani naprej oz. 32 strani za brošure šivane z nitjo!

Bodite pozorni na število strani vložka, ki mora biti deljivo s številom 2 (42, 44, 46, 48, 50, 52 strani...), oziroma s številom 4 (32, 36, 40, 44, 48 strani...) za brošure šivane z nitjo!

V kolikor se vam število strani vložka ne izzide, vas prosimo da sami dodate prazne (bele) strani, tako da bo število strani v datoteki vedno deljivo s številom 2 oz. 4!




Potrebujete pomoč?

041 625 1578.00 - 16.00 h

051 613 7238.00 - 16.00 h

Pomoč v živo8.00 - 16.00 h

info@demago.si